Vstopna stran
  • Tiskaj
  • Kontakt
  • Kazalo

Nova nelogična sprememba ZDDV


V Uradnem listu št. 18/2011 je izšel Zakon o dopolnitvah ZDDV (ZDDV-1D), ki preprečuje odbitek vstopnega DDV, v kolikor izdani račun ni plačan v roku (60/120 dni), ki je predpisan z drugim zakonom (Zakon o preprečevanju plačilne nediscipline).

Na kratko:
Davčni zavezanci si bomo lahko odbijali DDV, vendar bomo morali (sami od sebe) delati popravek vstopnega DDV v primeru, da računov ne bomo plačali v zakonsko predpisanih rokih????

Menimo, da se spremenjene določbe v praksi ne da enostavno izvajati.

Kakor beremo ta zakon, je naše mnenje naslednje:

1) Lizingojemalci, ki jim boste za finančni lizing izdali aktivacijsko fakturo na začetku lizinga, si vstopnega DDV ne bodo smeli odbijati, dokler računa v celoti ne bodo poplačali, tj. do konca lizing pogodbe. V primeru finančnega lizinga se račun za aktivacijo namreč izdaja samo evidenčno za potrebe obračunavanja DDV, roki plačevanja pa so predpisani z datumi zapadlosti posameznih obrokov v planu plačil. Nikjer ni predpisano, kateri je torej tisti datum, ki je merodajen za določanje zamude pri plačilu (aktivacijske fakture).
 
o Če je torej merodajen račun, potem bi npr. evidenca vstopnega DDV na strani lizingojemalca izgledala nekako takole: V trenutku aktivacije si vstopnega DDV ne bi odbijal. Z vsakim plačilom obroka bi si odbijal sorazmerni del DDV, ki bi se izračunal kot razmerje med že plačano glavnico v plačanih obrokih in celotno glavnico lizing pogodbe.

o Če bi bil merodajen plan plačil, potem bi si lizingojemalec na začetku odbijal celotni DDV, nato pa bi v primeru, da bi posamezni obrok zamudil za več kot 60 dni, moral (SAM???) popravljati vstopni DDV za sorazmerni del, ki ga izračuna na tak način, da izračuna delež glavnice v zamujenem obroku nasproti celotni glavnici. V kolikor bi ta nesrečni lizingojemalec plačal nek znesek, bi lizing hiša po svoji presoji zapirala odprte terjatve na lizing pogodbi (npr. najprej zamudne obresti ipd). To v praksi pomeni, da lizingojemalec tudi nima vpogleda (razen če mu to neposredno sporoči lizing hiša), katere terjatve so se z danim plačilom zapirale in posledično, kolikšna je njegova pravica odbitka vstopnega DDV. Kakšna zmeda pa bi lahko nastala, v kolikor bi lizingojemalec zamujal z večimi obroki, si lahko samo mislimo.

2)  Problem ne nastane le pri lizingojemalcih ampak tudi na strani lizing hiše, kajti enako bo tudi lizing hiša morala vstopni DDV popravljati v primeru, da računa dobavitelja ne bo plačala v zakonsko dopustnem roku plačila. Ker pa s tem strošek, ki z računom nastane, ne bo več determiniran (nastanejo dodatni stroški financiranja države za popravljeni odbitek DDV), posledično ne bo mogoče določiti cene, ki jo mora lizing hiša za predmet zaračunati naprej. To pravilo pa ne velja le za lizing ampak za vse transakcije v prodajnem procesu (npr. tudi trgovci bi potemtakem morali riziko financiranja popravljanja vstopnega DDV vkalkulirati v prodajno ceno predmeta, ki ga prodajajo).

3) Obligacijski zakonik daje prejemniku plačila določeno svobodo pri tem, katere terjatve bo s prejetim plačilom zapiral. Ta svoboda torej dopušča, da razen v primeru, ko bo prejemnik plačila eksplicitno obvestil plačnika o tem, katere odprte terjatve je s prejetim plačilom zapiral, niti plačnik, kaj šele DURS, ne bo mogel pravilno izračunati potrebnega zneska popravka vstopnega DDV.
 
Gre za še eno od nelogičnosti, ki so posledica ad hoc ukrepanja naše vlade in Ministrstva za finance, tako da se bodo v bližnji prihodnosti okoli tega verjetno še lomila kopja. Menimo, da je ta določba v nasprotju z osnovno logiko nevtralnosti DDV in na glavo postavi tudi druge določbe dosedanjega Zakona o DDV.

Praktično nemogoče pa bo evidentirati prejete račune, saj tovrstna sprememba zahteva obsežno prilagajanje programske opreme (na strani evidentiranja prejetih računov in posledično vstopnega DDV). Ker Zakon prične veljati 14. dan po objavi v UL (30.03.2011), GMI v predpisanih rokih ustreznih programskih rešitev, ki bi vam omogočala pravilnost obračuna vaše davčne obveznosti, tudi teoretično ne bo mogel ponuditi.

Z opazko smo seznanili tudi Združenje bank – odgovornega za področje lizinga, g. Bajta, ki bo poskusil pridobiti dodatna pojasnila s strani Ministrstva za finance. Do razjasnitve zgoraj navedenih nejasnosti GMI ne more pričeti prilagajati programske opreme.


Vse novice

MOJA STRAN

Prijava
  • Uporabniško ime:  
  • Geslo:  
  • Nov uporabnik
  • Pozabljeno geslo